S kolegico dr. Manco Vinazza, ki na Oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani poučuje in vodi vaje pri predmetih, vezanih na arheološko metodologijo in keramologijo, sva ob spontani debati v letu 2020 prišli na idejo o sodelovanju. Poznava se že iz študijskih let in obe sva prišli do zaključkov, da bi študij na oddelku lahko postal tudi malo bolj interaktiven. Takrat sem bila sicer zaposlena v Arheološkem centru v MGML kot strokovna sodelavka, kjer sem se ukvarjala predvsem s primarno obdelavo arheološkega gradiva. Po eni strani sem pridobivala znanje o predmetih, po drugi pa sem želela raziskat, če so bili res uporabni za to, kakor jih danes razumemo arheologi. Nekaj opreme za kuhanje ob ognju sem že imela, saj sem v letih 2018 in 2019 sodelovala pri projektu Palaeo Diversi Styria in spoznala lončarja Igorja Bahorja, ki mi je naredil prve replike posod iz časa pozne bronaste in starejše železne dobe. V tem trenutku sem potrebovala le še prostor, kjer bi lahko predmete preizkusila tudi v praksi. Oddelek za arheologijo se je zdel več kot primeren in vsak, ki ga je naše početje zanimalo, se nam je lahko tudi pridružil. Tako se je iz ene probe tako malo za hec razvila serija delavnic, vedno vezanih tudi na izdelavo lončenine, lončarskih peči in podobno, ponavadi tudi v družbi akademske kiparke Paole Korošec. Študentje so namreč v okviru študija pod okriljem Mance začeli razvijati manjši arheološki eksperimentalni prostor, ki se je do danes razvil že vse do popoldanskih tedenskih Ekspertkov, kjer se študentje učijo starih tehnik in znanj. Delavnice so bile vedno prava doživetja, nekaj utrinkov pa si lahko ogledate v fotografijah, razdeljenih na različne sklope.